Otroške laži – zakaj otroci lažejo in kako reagirati?

Laži so stvar, ki jo moralno ne sprejemamo in jo obsojamo (razen, ko se gre za naše lastne), a so del naših življenj in medsebojnih odnosov. Seveda obstajajo majhne, velike, sladke in neškodljive, pa tudi vljudnostne, vse pa imajo skupni namen, da nas spravijo iz neugodnega položaja. Kaj pa, ko laganje začnemo opažati pri naših otrocih?

Dejstvo je, da vsi začnemo slej kot prej lagati – to je del odraščanja. Navadno se, sprva majhne in nedolžne laži, pri otrocih začnejo pojavljati okoli 4. leta starosti in ta faza lahko sega še v obdobje prvega razreda. Na nek način si lahko, ko pri otroku začnemo zaznavati laži, oddahnemo, saj je to znak za otrokov normalni umski razvoj. Nezmožnost laganja bi lahko, v nasprotnem primeru, pomenila možganske okvare, ki onemogočajo socialno predvidljivost in kombinatoriko mišljenja.

Zakaj otrok zlaže?

Za starše je pomembno razumevanje zakaj do laganja sploh pride ter kako se pravilno (in pravično) odzvati. Otroci lažejo iz istega razloga kakor vsi mi odrasli – da bi se izognil posledicam nekega svojega napačnega ravnanja. Zakaj pa bi se otrok rad izognil posledicam? To je ključno vprašanje, hkrati po odgovor glede naše (ne)pravilne reakcije ob odkritju laži.

Laganju botruje strah pred kaznijo

Sprva je potrebno razumeti, da otrok potrebuje in je vseskozi v iskanju bližine, sprejetosti in pozornosti. Čeprav v veliki meri že razlikuje med sprejemljivim in nesprejemljivim obnašanjem, meja med resničnostjo in fantazijo še ni čisto definirana. To velja tudi za razumevanje resnice, laži ter naših neustreznih reakcij ob odkritju le-teh.

Otrok se bo zlagal ali nekaj prikrival v upanju, da starši ne bomo izvedeli resnice, saj se iz preteklih izkušenj boji našega odziva oz. posledic. Če bo naša reakcija ob odkritju laži grozilna in bo vključevala kazen, bo otrok razumel, da njegova laž ni bila dovolj dobra in se bo v prihodnje še bolj potrudil, da si bo izmislil kredibilnejšo zgodbo. Seveda bodo laži tako vedno pogostejše in večje, kar lahko, v skrajnih primerih, otroka preoblikuje v patološkega lažnivca.

Kako reagirati na laž?

Ko odkrijemo laž je najpomembneje, da ohranimo mirno kri in se ne prepustimo impulzu. Le v primeru, da ste prepričani v to, da se je zlagal in poznate resnico, stopite v »dvoboj«. Za pogovor izberite ustrezen kraj, kjer bosta lahko v miru in na samem razčistila zadevo. Oznanite videno in mu mirno opišite dejstva, obenem pa pokažite, da ga razumete in sprejemate. Otroku dovolite naj predstavi svojo plat ter skupaj pristopita k rešitvi. Ne rešujte težave namesto njega, temveč mu zgolj pomagajte, da se jo zave in ga vzpodbudite, naj sam predlaga rešitev.

Grožnje in kazni otroka ne bodo odvrnile od neprimernega vedenja, le omajale bodo njegovo samopodobo ter mu vtisnile občutek krivde in manjvrednosti. Da bi otrok povedal resnico potrebuje zrele starše, kateri jo bodo znali razumeti in sprejeti. Zgolj tako se bo počutil sprejetega in razumljenega, ne glede na to, kaj stori, vedoč, da ste mu na voljo za pomoč pri reševanju težav.