Vsak starš dvojčkov vam bo lahko potrdil, da to ni mačji kašelj. Je trdo delo, skoraj brez odmorov, ki zahteva jekleno voljo in živce. Tudi takrat, ko si že na koncu z močmi, a do večernega spanca manjka še 5 ur, čaka te pa še kuhanje večerje, hranjenje, umivanje in še kaj. Ampak večina se jih bo verjetno tudi strinjala s spodnjimi trditvami, da je biti starš dvojčkov enostavno MEGA! 😉
.
.
.
-
Dvojčki imajo posebno vez
Verjeli ali ne, dvojčki imajo tisto posebno vez. Naša dva, novorojenčka in šele nekaj dni stara ter ležeča v porodnišnični posteljici, sta si nagonsko našla rokici, se prijela in tako tudi spala. Nista želela prekiniti vezi, ki ju je združevala celih 9 mesecev. Tudi komunikacija le s čebljanjem je že funkcionirala – enostavno sta se razumela. In tudi sedaj, ko včasih ne razumem katere besede enega, mi jo drugi raztolmači.Ne, ne govorim o telepatiji, o občutku bolečine drugega in podobnih mitih o dvojčkih. 😉 Le vez je močnejša in globlja, kot pri ostalih bratih in sestrah, v to sem več kot prepričana!
-
Trenutki, ko pazita drug na drugega
Najlepše je videti, ko skrbita en za drugega. Pa naj bo to, ko kateri pride po dodatno banano za bratca, prinese najljubšo igračo ko drugi pade, mu obuje copate ko ima drugi poškodovano roko ali pa ko se enostavno objameta na način “ne skrbi, saj bo vse OK”.
-
Obilica smeha
Sicer ne vem kako je z enim, a z dvojčkoma smeha res nikoli ne manjka. Prav smešno in prikupno je poslušati zgodbice, ki si jih izmišljujeta ob igranju z avtki in Lego kockami. Njihove debate, vprašanja, nesoglasja, a tudi izbruhi smeha brez nam razumljivega razloga so tisto, kar mi pogreje srce, ko ju z nasmeškom prikrito gledam izza vrat.
-
Imajo vedno najboljšega prijatelja
Nista le brata, sošolca v vrtcu, cimra ter “partners in crime”. Včasih v sožitju en z drugim kakor zaljubljena najstnika, drugič pa skregana kakor star zakonski par, sta najboljša prijatelja, v dobrem in slabem. Hudo mi bo, ko bosta nekega dne šla vsak po svoji poti, a tolaži me ker vem, da bosta vedno imela drug drugega ramo, na katero se bosta lahko naslonila.
-
Dvojni objemi in ljubezen
Ko ju pridem iskat v vrtec in se vame zapodita s krikom “Mamaaaaaaa!”, sledijo ljubčki in objemi ter, po navadi,“pogrešal sem te”. V naši hiši se učimo izkazovati ljubezen, kar se več kot obrestuje. Tudi zvečer, ko mi en od dvojčkov reče “rad te imam triinpetdeset tisoč, in desetinpetdeset in šestinpedeset” (…krat toliko, kolikor je kapljic v morju, namreč 🙂 ).
-
Ljubkost
Nihče ne more mimo tega, da ne bi svojih dvojčkov, vsaj nekajkrat, oblekel enako. In res ne vem, če je kaj bolj ljubkega, kot enako oblečena dvojčka. Še bolj ljubka pa sta, ko si data “petko” za uspešno opravljeno potrebo v kahlico.
-
Instant družina
Od nekdaj sem si želal vsaj dva otroka. In želja se mi je uresničila. Iz “midva” smo bili kar naenkrat “mi”, najlepše pa je, da sem skozi nosečnost morala zgolj enkrat. Win-win kombinacija. 🙂
-
Različnost
Dvojčki SO različni! Naj si bosta vizuelno podobna tako, da ju še stara mama težko loči, sta to dva ločena posameznika. Vsak s svojim karakterjem, s svojimi potrebami, željami, pričakovanji in cilji. Naša dva sta popolno nasprotje en drugega in tako ju tudi obravnavamo.
-
Rutina
Ko dobite dvojčke se vam svet postavi na glavo. Kristalno jasno zastavljen bojni plan kako biti popoln starš, pade v vodo. In s tem ni nič narobe! Biti starš dvojčkoma je zahtevno, seveda, zato se je potrebno naučiti organizirati čas in logistiko, najbolj pomembno pa je vzpostaviti rutino! Le življenje po nekem ustaljenem urniku vam bo omogočalo, da boste nalogi kos in mnogo stvari počeli zgolj enkrat, namesto dva krat. In če do rojstva dvojčkov ste bili najbolj neorganizirana oseba na svetu, se bo to po rojstvu zagotovo spremenilo! 🙂
Zagotovo sem še kakšno stvar pozabila, a to so moji TOP razlogi. Kaj pa vi pravite, bi kateri od staršev dvojčkov še kaj dodal? 😉
Za zagotovitev čim boljše uporabniške izkušnje, spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z njihovo uporabo.
Kaj si misliš o tem?